Športniki skozi svoje športne kariere pridobijo veliko lastnosti, ki bi morale pri prehodu v aktivno zaposlitev po karieri biti določena prednost. Morajo biti pravilno usmerjeni, da jih prepoznajo in se pravilno pozicionirajo. Športnik se lahko na različne načine seznani s posebnostmi vstopa na trg delovne sile. Veliko število športnikov pa svoje izkušnje iz športa želi prenašati v panogo s katero so se več let intenzivno ukvarjali.
Iz navedenega imamo v organiziranosti športa Republiki Sloveniji sistem pridobivanja strokovne usposobljenosti, katere izvajalci usposabljanj so posamezne nacionalne panožne športne zveze. Glede pridobivanja strokovne izobrazbe pa so za to zadolžene fakultete preko katerih dobi posameznik strokovno izobrazbo športne smeri.
”Izobražujem se zato, da lahko delovne navade iz športa prenesem v poslovno okolje”, pravi profesionalna cesta kolesarka Polona Batagelj.
Sistemi zagotavljanja virov za plačevanje kadra za delo v društvih so različni. Športna društva pridobivajo določen del virov sredstev preko razpisov letnih programov športa občin. Višina teh je na območju Republike Slovenije odvisna od modela organiziranosti športa posamezne lokalne skupnosti.
Vsebina nacionalnega programa športa ter posledično pravilnikov letnih programov športa predvidevajo sofinanciranje postavk objekta ter strokovnega kadra.
Sofinanciranje strokovnega kadra pri večini izvajalcev letnega programa športa ne zadošča kritju celotnega zneska zaposlovanja trenerjev v športnih društvih. Zato so kadri, ki delajo z mladimi po večini zaposleni honorarno ter posledično časovno omejeni pri delu z mladimi v posameznih športnih društvih.
Iz navedenih razlogov so se nekatere občine v Sloveniji odločile uvesti proračunsko postavko skozi, katero se sofinancirajo plače tako strokovno usposobljenih kot strokovno izobraženih posameznikov, ki delajo na področju tekmovalnega športa otrok in mladine. Kar za posamezna športna društva pomeni veliko pridobitev tako na področju organizacijskega kot pedagoškega dela pri izvedbe letnega programa športa.
Ob tem velja vzpostaviti vsebine sofinanciranja plač trenerjev iz vsebine nacionalnih panožnih šol že sofinancirano iz strani Ministrstva za šolstvo in šport v višini 80% bruto zneska na letnem nivoju 20% pa so morale občine oziroma posamezni izvajalci zagotoviti sami.
V nacionalnem programu športa, ki je bil sprejet leta 2014 pa se je oblikovala nova vsebina glede modela sofinanciranja trenerjev med državo, lokalnimi skupnostmi ter izvajalci letnih programov športa. Program se imenuje občinske panožne športne šole katerega razmerje sofinanciranja je opredeljeno v pravilniku letnega programa športa na nacionalni ravni. Z razliko od nacionalnih panožnih športnih šol program opredeljuje razmerje sofinanciranja 40% država, 40% lokalna skupnost, 20% bruto zneska plače trenerja pa mora izvajalec zagotoviti sam. Predlogi za oblikovanje tovrstnega razpisa so še v pripravi iz strani pristojnega ministrstva.
Namen projekta pa je izboljšanje kakovosti dela s športniki, ki tekmujejo, ob tem pa zagotavljati redno zaposlovanje trenerjev v lokalnih skupnostih.
V lokalnih okoljih je veliko strokovnega izobraženega kadra, na področju športa, ki so brez redne zaposlitve.
Za izpolnjevanje razpisnih pogojev pa bodo športniki oziroma športna društva morala zagotavljati diplomante športne smeri. Iz navedenega je tako za športnika kot društvo pomembno da v športni poti načrtuje tudi pridobitev ustrezne izobrazbe, katera mu bo poleg izkušenj iz določene športne panoge pomagala tudi pri zagotavljanju sistemskih virov za opravljanje dela trenerja.
In navedenih razlogov je pomembno, da izvajalci letnega programa športa (športna društva) začnejo prepoznavati trenerski potencial posameznih športnikov ter v sodelovanju s krovnimi institucijami (lokalne skupnosti, občinske športne zveze, sosveti za šport..) pričnejo dolgoročno načrtovati vire financiranja kadra za delo z mladimi. Športniki pa v času svoje aktive kariere poskrbijo za pridobitev ustreznih strokovnih znanj, torej pridobitev diplome športne smeri.