Športna dejavnost kot glavni ali postranski poklic

Za honorarno delo v športu se posamezniki  iz več različnih razlogov. Eden izmed ključnih dejavnikov  je ta, da imajo po njihovi redni službi še nekaj prostega časa, katerega bi radi koristno izrabili zaradi dodatnega zaslužka ter veselja za delo v športu.

Pri opravljanju strokovnega dela v športu v posameznih organizacijah mora kandidat pridobiti določeno strokovno znanje iz naslova posamezne športne panoge oziroma zvrsti katero poučuje.

Sistem izobraževanj v športu je razdeljen na dva segmenta. Prvi segment izobraževanj pokrivajo fakultete, katerih kadri lahko opravljajo svoje delo skoraj da v vseh športnih organizacijah ter institucijah.

Za drugi segment pridobivanja dodatnih znanj oziroma kompetenc za delo v športu  pa so zadolžene posamezne nacionalne panožne športne zveze s programi strokovnih usposabljanj, kateri so potrjeni iz strani strokovnega sveta za šport Republike Slovenije.

V športnih društvih, katera predstavljajo jedro izvajanja športnih aktivnosti pa delo opravljajo tako strokovni delavci v športu, ki imajo zaključeno visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo na področju športa kot posamezniki, kateri imajo pridobljen strokovni naziv iz strani posamezne nacionalne panožne športne zveze.

 

Delo v športnih društvih opravljajo tako diplomanti kot strokovno usposobljeni posamezniki.

Delo v športnih organizacijah poteka v različnih smereh vsebin organiziranosti športa opredeljenih v nacionalnem programu športa. Skladno s tem se v pravilnikih letnih programov športa posameznih občin opredeljuje tudi postavka sofinanciranja strokovnega  kadra. Višina te je odvisna od količine denarja namenjenega posameznemu sklopu sofinanciranja določene športne vsebine opredeljene v razpisu letnega programa športa posamezne lokalne skupnosti.

V večini športnih društev tako trenerji oziroma bivši športniki delo z mladimi opravljajo honorarno ponekod celo prostovoljno.

Primer dobre prakse zaposlovanja tako diplomantov iz področja športa kot strokovnih delavcev s pridobljenimi nazivi je Mestna občina Ljubljana, ki v sklopu sofinanciranja programov športnih društev opredeljuje postavko za sofinanciranje plač trenerjev, ki delo izvajajo v posameznih športnih društvih oziroma panogah.

S tovrstnim načinom se v občini rešuje način zaposlovanja tako diplomantov kot bivših športnikov,  ki s pridobitvijo strokovnega naziva za delo v športu iz strani posamezne nacionalne panožne športne zveze prenašajo svoje bogate  izkušnje v posamezno športno panogo.

Država je v nacionalnem programu športa 2014-2023 že opredelila vsebino zaposlovanja strokovnega kadra tako na področju športne rekreacije kot  na področju tekmovalnega športa. V danem trenutku pa sistem iz naslova tako institucij, ki oblikujejo predloge kot instituciji, ki naj bi zagotavljale potrebna sredstva za izvedbo potrebnih razpisov ni še usklajen, da bi omogočal sistematično zaposlovanje kadra, ki svoje delo opravlja v športnih društvih.

Iz tega sledi da v večini lokalnih skupnosti sistem zaposlovanja trenerjev iz javnih virov ni posebej opredeljen v letnih programih športa.

Večina strokovnih delavcev v športu svoje delo opravlja kot postransko dejavnost

Tako imamo na območju Republike Slovenije veliko število diplomantov ter bivših športnikov s strokovnim nazivom, ki delo v športu opravlja kot postransko dejavnost, le peščica teh ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas za vodenje ekip oziroma posameznikov v tekmovalnih sistemih na višji ravni katerih sredstva so zagotovljena iz sponzorskih virov.