Avtor: Deni Stibilj

Osnovno delovno opravilo športnega trenerja je treniranje in priprava športnikov na tekmovanje. V procesu priprave športnikov trener vzgaja, uči in trenira športnika in ima zaradi tega pomemben vpliv na širjenje in bogatitev športne kulture. Pri delu izvaja tudi vodstvene, učne, vzgojne, administrativne in tehnične naloge. Vse te naloge se medsebojno prepletajo glede na cilje priprave športnikov, njihove starosti, dolžine športnega staža in značilnosti okolja, v katerem poteka proces priprave.

Kaj naj bi upošteval vsak trener?

Številni trenerji se danes, kot tudi v preteklosti, srečujejo s pomembnim izzivom, kako najti najustreznejši način vodenja. Fuoss in Troppmann predlagata pri tem upoštevanje sledečih namigov (v Tušak in drugi, 2003):

  • Trener mora poskušati ostati to, kar je, brez posnemanja drugih trenerjev, saj ga bodo člani ekipe v nasprotnem primeru najverjetneje označili kot nepristnega.
  • Izbrati si mora lasten stil vodenja, pri čemer velja, da bodo rezultati in nastopi najboljši, če bo stil vodenja posameznike motiviral in jim nudil možnost za doseganje njihovih ciljev.
  • Ustvariti in obdržati mora takšno okolje in vzdušje, ki mu bo naklonjeno in zato bolj primerno za želeno vedenje vseh članov
  • Upoštevati mora pravilo »Ravnaj z drugimi tako, kot bi rad, da drugi ravnajo s teboj!« in se zavedati, da nalogo lahko opravi dobro le s trudom in pomočjo vseh članov
  • Pomagati mora ostalim članom ter jih podpirati, da izpolnijo lastne želje, tako da prepozna njihove cilje in poskuša ustvariti takšne pogoje, ki jih spodbujajo k opravljanju njihovih nalog.
  • Oceniti mora svoj stil vodenja tako, da ustrezno in pravično ocenjuje odnose in uspešnost pomočnikov in članov ekipe.

Trenersko delo je odgovorno in zahteva veliko vloženega napora za uspeh

Trenerjevo delo je povezano z velikimi psihofizičnimi obremenitvami. To zahteva dobro psihofizično zmogljivost in nadpovprečno razvite psihofizične sposobnosti, kot so delovna volja in energija, vztrajnost in vzdržljivost v visokem stanju psihofizičnega napora. Trener mora biti zdrav, kar mu omogoča strokovno in odgovorno sprejemanje odločitev in optimalno uresničevanje delovnih nalog in opravil. Trener naj bi bil brez telesnih, duševnih in socialnih stresov, napetosti in motenj.

Pri opravljanju svojega dela mora upoštevati, da je izpostavljen nekaterim vplivom, ki nanj lahko delujejo tudi negativno. Pri delu na prostem je izpostavljen vremenskim vplivom, toplotnim spremembam, prepihu, vetru, dežju, snegu, soncu ali megli. Pri delu v zaprtih prostorih pa je izpostavljen hrupu, vlagi ali slabemu zračenju. Dela pretežno stoje in v gibanju. Velikokrat mora demonstrirati določeno tehniko gibanja, prikazati nove elemente ali napake pri gibanju. Trener večinoma dela v stiku z ljudmi, v skupini in le redko sam.

Največkrat delovni ritem in urnik dela nista določena in se prilagajata načrtu in programu dela. To pomeni, da lahko dela v dopoldanskem, popoldanskem in v večernem času. Trener ima pogosto veliko delovnih nalog in sicer priprave na trenažni proces, pisanje poročil ob zaključku meseca ali razna izobraževanja. Poleg tega je ponavadi aktiven tudi ob koncih tedna, saj v tistem času potekajo tekmovanja oziroma prvenstva.

Potrebno je imeti širok spekter znanj

Trener mora kot vsak drugi strokovni delavec, ki deluje v športu osvojiti znanja s področja teorije športa, teorije uspešnosti, sistema priprave ter treniranja športnikov. Izbira metod in sredstev treniranja zahteva tudi osvojitev znanj z mejnih področij teorije športa, kot so specialna pedagoško-organizacijska znanja, medicinsko-biološka znanja, družboslovno-organizacijska znanja in informacijsko-računalniška znanja. Za uspešnega trenerja, ki naj bi v podrobnostih poznal poklicne spretnosti in veščine, se zahteva tudi nekaj lastnih tekmovalnih izkušenj. Samo s pomočjo le-teh bo lahko razumel občutke športnikov in posebnosti v posameznih športnih zvrsteh. Za uspešno izvajanje poklica se od trenerja zahteva visoka raven ustvarjalnosti, ki mu omogoča uvajanje pedagoških novosti pri delu, izpopolnjevanje dela ter učinkovito reševanje nalog.

Športni trener se kot strokovni delavec v športu lahko zaposli v športni ustanovi, klubu, društvu in športnih zvezah na občinski in državni ravni. Prav tako se lahko zaposli v šoli ali kot samostojni delavec v športu.

Viri in literatura:

[1] ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE. Športni trener (spletni vir). (Povzeto: 20. 12. 2018). Dostopno na naslovu: https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=1263&Filter=

[2] TUŠAK, M. , MISJA, R., VIČIČ A. Psihologija ekipnih športov. 2003. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. (Dostopno dne: 20.12.2018).

[3] KOMEL, A. Športni trener v funkciji vodenja (diplomsko delo). 2013. Nova Gorica. (Dostopno dne: 20.12.2018).

AKTUALNO